OSTRŽEK

spletno glasilo

 

MENTORJEM BRALNE ZNAČKE
IN VSEM, KI SE UKVARJATE
Z RAZVIJANJEM BRALNE, KNJIŽNE IN KNJIŽEVNE KULTURE
MED OTROKI IN MLADIMI

Vsak mesec bomo predstavili nekaj glavnih poudarkov letošnje bralne sezone, kot jih pripravljamo na republiški ravni, skušali bomo spremljati delo bralne značke na terenu, zbirali in posredovali pa bomo tudi pomembnejše informacije, ki se včasih izgubijo na poti do mentorjev. Upamo, da vam bo OSTRŽEK v podporo in pomoč pri delu z mladimi bralci in se veselimo vašega sodelovanja!

 

Želimo vam obilo dobrega branja in prijaznih bralnih spodbud!

---

 

 VSEBINA 

AKTUALNO
Slavnostna podelitev knjižnih gradiv
Ob letu Primoža Trubarja

 
KOTIČEK DOBRE PRAKSE
Bralne delavnice s slovenskimi družinami v Švici


DOGODKI
Kongres šolskih knjižničarjev Slovenije
Strokovna sreda
Fabula 2008


KNJIŽNICE
Slovenski knjižnično-muzejski MEGA kviz
Moja naj knjiga
Knjižna čajanka

 

 NATEČAJI
Natečaj za najboljši slovenski esej 2008
Živel strip 2008


 PREDSTAVLJAMO KNJIGO
Christine Nöstlinger: MINI GRE NA MORJE
Mojiceja Podgoršek:  MEDO REŠI VSAKO ZMEDO

 
NAGRADE
Prešernova nagrada
Dnevnikova fabula

 
 ORGANIZACIJE in PROJEKTI,
POVEZANI S SPODBUJANJEM,
UVELJAVLJANJEM IN RAZVIJANJEM BRANJA
Revija Bukla

 
UTRINKI 
Ilustracije v Hermanovem brlogu
Bralne delavnice s slovenskimi družinami v Švici
Slavnostno odprtje Župančičeve spominske zbirke

 

ČESTITAMO!

 

 POVEZAVE

 

AKTUALNO

 

SLAVNOSTNA PODELITEV KNJIŽNIH DARIL

 
Zveza prijateljev mladine Ajdovščina v ponedeljek, 11. februarja 2008, ob 11. uri

 v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini

organizira kulturno prireditev, na kateri bodo slavnostno podelili slikanice

MARTIN KRPAN,

namenjene spodbujanju družinskega branja.

 Ponatis slikanice: DruštvoBralna značka Slovenije – ZPMS.

 Sponzorji darilne izdaje:

 
V kulturnem programu bodo nastopali učenke in učenci OŠ Šturje Ajdovščina.

 

 OB LETU PRIMOŽA TRUBARJA


 

Letos praznujemo 500. obletnico rojstva PRIMOŽA TRUBARJA.

V ta namen pri Društvu Bralna značka Slovenije – ZPMS v sodelovanju z založbo Rokus-Klett kot eno izmed knjižnih daril za Zlatega bralca pripravljamo tudi Trubar.doc.

Miha Mohor, ki v imenu našega društva vodi priprave, je za Ostržka za pokušino »izdal« nekaj naslovov, iz katerih lahko že zdaj črpate podatke o Primožu Trubarju:

 Anton Aškerc: Primož Trubar; zgodovinska epska pesnitev  (I. Kleinmayr & F. Bamberg, 1905)

 Josip Lavtižar: Primož Trubar; biografski roman (1935)

 Mimi Malenšek: Plamenica; roman o Primožu Trubarju (Založba Lipa, 1957)

 Jože Pogačnik: Trubar in njegovi; izbor tekstov slovenskih protestantskih piscev (Cankarjeva založba, 1984)

 Drago Jančar: Triptih o Trubarju, filmski scenarij (Založba Obzorja, 1986)

 Berta Golob: Napisal je knjigo; kratka proza (Založba Viharnik, 2001)

 

 KEKEC

 literarna revija za učence od 2. do 5. razreda osnovnih šol

 Bralna značka ima tudi v šolskem letu 2007/2008 v reviji Kekec svojo rubriko.

Letos je namenjena predvsem razmišljanjem o bralnih priporočilnih seznamih!

V februarski številki bo Aksinja Kermauner, učiteljicaslovenščine na Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani ter pisateljica, odgovarjala na vprašanja o tem kako in kaj beremo, če vidimo slabše, zelo slabo, ali pa sploh ne?

 V sezoni 2006/2007 smo pripravljali serijo intervjujev z avtorji/ustvarjalci o branju, pisanju ter nastopih na šolah:

oktober - Tone Partljič,
november - Janja Vidmar, 
 december - Ivan Sivec,
januar - Nejka Omahen,
februar - Andrej Rozman Roza,
marec - Primož Suhodolčan,
april - Slavko Pregl,
maj - Anja Štefan in
junij - Bogdan Novak.

 Intervjuji so lahko izhodišče za pripravo srečanj mladih bralcev z avtorji tudi v sezoni 2007/2008.

 Naročila: 01/420 52 10, kekec@zalozbamladika.si

 

 NOV PRIPOROČILNI SEZNAM! 

Nov Priporočilni seznam O niču, odejah in koncu sveta (izbor iz leta 2006), ki ga pripravlja Knjižnica Otona Župančiča; Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo lahko najdete na spletni strani http://www.bralnaznacka.si (>kaj brati >izbor mladinskih del).

Ali direktna povezava na domači strani Knjižnice Otona Župančiča:

http://www.koz.si/default.asp?mID=sl&smID=y&pID={12a15c01-9863-4905-8b2e-7fc5bca0ea29}

Obiščite spletno stran Bralne značke http://www.bralnaznacka.si in nam predlagajte, kaj bi si še želeli prebrati na njej! 

Če ne želite prejemati našega spletnega glasila, vas prosimo, da nam sporočite na

e-naslov: ostrzek@bralnaznacka.si

 

 KOTIČEK DOBRE PRAKSE
  

Bralne delavnice s slovenskimi družinami v Švici
10.-14. januar 2008

Društvo Bralna značka Slovenije - ZPMS je tokrat že tretjič v zadnjih letih izvedlo bralne delavnice z otroki in starši v Švici. Udeležili sva se jih Manca Perko, generalna sekretarka društva, in Tilka Jamnik, podpredsednica društva (sicer zaposlena v Knjižnici Otona Župančiča, Ljubljana).

Izvedli smo pet bralnih delavnic: v Liechtensteinu, Bernu, v Baslu in dve v Winterthuru, na katerih smo združevali otroke iz vseh 24 skupin slovenskega dopolnilnega pouka, z učiteljicami Zvonko Kajba, Matejo Kregar, Jasmino Lepoša in Marijo Rogina. Prišlo je 83 otrok in 49 staršev, kar je približno polovica otrok, ki obiskujejo dopolni pouk. V vseh skupinah smo izvajali isti program. Ker pa so bili v vseh skupinah otroci različnih starosti in različne stopnje znanja slovenskega jezika, sva ga vsakič izvajali glede na odziv otrok in staršev. In vedno s pomočjo učiteljic, ki svoje otroke dobro poznajo.

Manca je na kratko predstavila Bralno značko, njene programe in akcije, in predvsem oblike spodbujanja slovenskih otrok izven Slovenije pri učenju slovenščine in branju,  poudarila pomen branja v sodobnem svetu in odločilno vlogo družinskega branja v tujejezičnem okolju. Opozorila je na laže berljiva besedila, slikopise, strip … pokazala je knjige iz zbirke Zlati bralec in slikanico Martina Krpana, ki jo bodo ob koncu šolskega leta prejele vse slovenske družine, na srečanju slovenskih družin 24. maja v Zürichu, ter napovedala obisk Primoža Suhodolčana na tem srečanju.

V delavnici sem najprej prebrala nekaj slikanic za najmlajše, kot pač beremo majhnim otrokom, da spodbujamo otrokov jezikovni in bralni razvoj. Nato so starši s svojimi otroki brali različne slovenske slikanice, starejši otroci pa so posegali po Suhodolčanovih delih, stripih in knjigah za »oklevajoče« bralce. O teh knjigah smo se potem skupaj pogovarjali, nekateri so celo kaj prebrali na glas. Pogosto sem na kratko predstavila knjigo, družina pa jo je  prepoznala kot »svojo«. To in pa reševanje pravljičnih ugank so drobne spodbude, s katerimi otroke potrjujemo kot bralce, poznavalce književnih junakov in jih spodbujamo k nadaljnjemu branju. Obenem je priložnost, da pohvalimo starše in učiteljice, da berejo otrokom in jih spodbujajo k učenju slovenščine in branju slovenskih knjig.

V drugem delu delavnice je vsak otrok dobil revijo, Cicido, Ciciban, Trobetico, Pil ali Pil Plus. Vzpodbudili smo jih, da jih prelistajo in ugotovijo, kaj vse prinašajo. Ker so bile to starejše številke revij, so jih lahko odnesli domov. Poleg tega so otroci dobili promocijske zvezke Bralne značke, starši pa zgibanko Otroci-branje-odrasli.

Opozorili smo jih, da vse knjige ostajajo učiteljicam in da si jih bodo lahko izposojali pri rednih urah pouka. 

V vseh skupinah smo bili v glavnem zadovoljni tako odrasli udeleženci, starši, učiteljici kot tudi jaz in Manca. V glavnem so bili veseli tudi otroci, čeprav v resnici ni bilo mogoče delavnic izvesti v zadovoljstvo vseh otrok, prav zaradi njihove različne starosti, znanja jezika, bralnih navad, družinske podpore pri branju idr.

Starši so se zahvaljevali za vsa prizadevanja Bralni znački in so naju vabili, naj tovrstna delovna bralna srečanja postanejo tradicionalna. Bralne delavnice so v spodbudo tudi učiteljicam; dovolj priložnosti je namreč, da si izmenjamo informacije in predloge. 

Med drugim smo obiskale tudi JuKiBu (www.jukibu.ch), medkulturno knjižnico v Baslu. Zbirka slovenskih knjig, ki smo jo pripravili za izposojo leta 2003, je še vedno vzorčna, premalo je le (igralnih) knjig za najmlajše, poučnih knjig in neknjižnega gradiva (npr. slovenskih otroških filmov na DVD). Ob tem obisku so si slovenske učiteljice uredile kolektivno članstvo. Predstavitveno zgibanko o knjižnici, v slovenskem jeziku, pa smo razdelili v skupini otrok in staršev v Baslu.

 

Zapisala: Tilka Jamnik

 

DOGODKI

 

POZIV! 

 

 KONGRES ŠOLSKIH KNJIŽNIČARJEV SLOVENIJE
»Programi šolskih knjižnic in razvijanje pismenosti«
Kongresni center Radenci, 16. – 18. oktober 2008

Društvo šolskih knjižničarjev Slovenije od 16. do 18. oktobra 2008 v Kongresnem centru Radenci organizira 3. kongres šolskih knjižničarjev Slovenije. Osrednja tema kongresa bo »Programi šolskih knjižnic in razvijanje pismenosti«.

Program kongresa sestavlja uvodni plenarni del z vabljenimi referati, nato bo delo potekalo v obliki predstavitev referatov, okroglih miz in delavnic. Pripravo in izvedbo posameznih vsebinskih sklopov koordinirajo člani programskegaodbora, ki bodo k sodelovanju pritegnili kompetentne strokovnjake, šolske knjižničarje in knjižničarke, vabljeni pa so tudi drugi knjižničarji, strokovni delavci v vzgoji in izobraževanju ter drugi. Za dodatne informacije se zainteresirani lahko obrnejo na moderatorje posameznih vsebinskih sklopov.

Programski odbor razpisuje referate, delavnice in predstavitve za naslednje vsebinske sklope: 

1. Vseživljenjsko učenje in informacijska družba
   Moderatorka: dr. Vlasta Zabukovec
   -          Informatizacija družbe in vseživljenjsko učenje
   -          Vloga knjižnic v vseživljenjskem učenju
   -          Načrtovanje kariere posameznika kot sestavina vseživljenjskega učenja
   -          Osebnostni razvoj v kontekstu vseživljenjskega učenja
   -          Spletno učenje 
2. Šolski kurikul in šolska knjižnica
   Moderatorka: Majda Steinbuch
   -          Kroskurikularnost
   -          Knjižnično informacijsko znanje in povezovanje z različnimi predmeti in dejavnostmi
   -          Programi šolskih knjižnic za razvijanje pismenosti
   -          Informacijsko opismenjevanje 
3. Vloga šolskih knjižnic pri razvijanju bralne pismenosti
   Moderatorka: mag. Barbara Hanuš
   -          Branje danes
   -          Od poslušalca do bralca
   -          Branje podob
   -   Kako učence/dijake motivirati za branje leposlovja?
   -          Knjiga in drugi mediji 
4. Uporabniki šolskih knjižnic s posebnimi potrebami
   Moderatorka: Nataša Kuštrin Tušek
   -          Uporabniki šolskih knjižnic s posebnimi potrebami
   -          Knjižnična zbirka za uporabnike s posebnimi potrebami
   -          Usposobljenost šolskih knjižničarjev za delo z uporabniki s posebni potrebami
   -          Šolski knjižničar kot del strokovnega tima pri obravnavi otrok s posebnimi potrebami
   -          Disleksija
   -          Projekti šolskih knjižnic v osnovnih šolah s prilagojenim programom in zavodih za
   usposabljanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami 
5. Medkulturni dialog v šolski knjižnici
   Moderatorka: Ivanka Učakar
   -          Utrjevanje zavesti o evropskem državljanstvu
   -          Večkulturnost v knjižnični zbirki
   -          Šolske knjižnice na dvojezičnem območju (madžarska in italijanska narodnostna manjšina; Slovenci v zamejstvu)
   -          Šolske knjižnice in uporabniki – romska etnična skupnost, priseljenci, tujci
   -          Vloga šolskega knjižničarja v projektih mednarodnih izmenjav učencev in dijakov 
6. Zgodovina šolskih knjižnic
   Moderator: mag. Franci Pivec
   -    Trubar v šolski knjižnici (Ob 500-letnici rojstva)
   -          Skrb za šolsko kroniko in "zgodovinski arhiv" šole  (možnosti za A/V zajemanje živih pripovedi o zgodovini šole: "Spomin šole")
   -          Razvoj bibliopedagoškega dela
   -          Razvoj "bralne značke" na šoli
   -          Učiteljska študijska zbirka in vključevanje v strokovno usposabljanje učiteljev

 
Sodelujete lahko tudi s predstavitvijo, delavnico ali posterjem, kjer predlagamo naslednje teme:
-          šolski knjižničarji so tudi kulturni koordinatorji
-          šolski knjižničarji in pripovedovanje pravljic
-          šolska knjižnica v vzgojnem načrtu šole
-          dejavnosti za starše v šolski knjižnici
-          delovanje sekcije študentov bibliotekarstva

Programski odbor vabi, da se s svojimi prispevki aktivno vključite v pripravo kongresa.

Prijavnica in opisi vsebinskih sklopov so objavljeni na spletni strani društva http://www.dsks.si.

 

STROKOVNA SREDA
Mladinsko knjižničarstvo, književnost in mediji

 

 

Sodelovali bodo:

Martina Peštaj, urednica otroških oddaj na Televiziji Slovenija in medijska psihologinja:
Med knjigami in televizijo - kje se srečata izpovedna moč knjig in moč televizijskega medija?

Magda Tušar, redaktorica in voditeljica radijske oddaje Knjižnica za mlade:
Kako smo brali po radiu ...

 Barbara Hanuš, zunanja strokovna sodelavka revij Ciciban in Cicido:
Od Cicibana h knjigam.

 Založba Miš:
Odstiranja novih svetov v letu 2008: ob 5. obletnici založbe.
Program in delo založbe bodo predstavili urednici Irena Miš Svoljšak in Petra Tomše
ter odgovorni urednik Janez Miš.

 VABLJENI!


MEDNARODNI FESTIVAL
FABULA 2008
21. januar – 16. februar

 
Mednarodni Festival zgodbe – Fabula bo potekal že petič zapored. Gre za obsežen literarni projekt, ki v svoje središče postavlja zgodbo, jo raziskuje, poleg tega pa išče njene vzporednice v drugih umetniških zvrsteh.

Kot gostje na festivalu bodo letos nastopili: Péter Nádas, Madžarska, Veit Heinichen, Nemčija, James Kelman, Škotska, Andrzej Stasiuk, Poljska, Vladimir Arsenijević, Srbija ter eden osrednjih preučevalcev tematologije, profesor Yves Chevrel, Francija.

Osrednji fokus prihajajoče Fabule bo makedonska literatura (v ta namen bodo festival obiskali trije makedonski avtorji: Venko Andonovski, Ermis Lafazanovski in Aleksandar Prokopiev), tema in rdeča nit letošnje Fabule pa so prostori zgodbe.

 Program bo tudi na peti izvedbi festivala obsegal okrogle mize, filmske projekcije, delavnice, fotografsko razstavo, predstave, koncerte idr.

 http://www.festival-fabula.org/

 V času festivala bodo podelili tudi nagrado Dnevnikova fabula za najboljšo zbirko kratke proze, izdano v zadnjih dveh letih, ki jo bo že tretjič zapored podelila časopisna hiša Dnevnik.

 

 19. PRIMORSKI SLOVENISTIČNI DNEVI
18. in 19. aprila 2008

 Tradicionalno strokovno srečanje primorskih slovenistov z obeh strani meje bo potekalo v Brdih in Novi Gorici.
Letošnja tema so Brda v slovenskem jeziku in literaturi.

 19. primorske slovenistične dneve bo organiziralo
Slavistično društvo Nova Gorica v sodelovanju s SD Koper in SD Trst-Gorica-Videm.

 

  
KNJIŽNICE

 

KNJIŽNICA OTONA ŽUPANČIČA
PIONIRSKA – CENTER ZA MLADINSKO KNJIŽEVNOST IN KNJIŽNIČARSTVO 





Slovenski knjižnično-muzejski MEGA kviz

 
Na spletu so pravkar odprli za reševanje četrti sklop:
Friderik Irenej Baraga in njegova rojstna hiša v Mali vasi pri Dobrniču.

 Zaradi prošenj s terena so se odločili, da že 1. februarja odprejo naslednji sklop:
Primož Trubar in Trubarjeva domačija na Rašici.

 Tako se boste lahko ob slovenskem kulturnem prazniku posvetili piscu prve slovenske knjige.

 Seveda lahko slovenski kulturni praznik praznujete z reševanjem katerega koli sklopa v tiskanem vprašalniku ali na spletu:
www.koz.si/megakviz

 Morda boste obiskali katero od (bližnjih) kulturnih ustanov in pridobili en žig.

 Reševanje MEGA kviza bo potekalo do 31. marca 2008.

 

 Moja naj knjiga

Glasovanje za Mojo najljubšo knjigo 2008 je prav tako lahko primerno praznovanje slovenskega kulturnega praznika. Berete, se pogovarjate o prebranih knjigah … in mentorji zberete glasove mladih bralcev o njihovih najljubših knjigah.

Prek spleta lahko pošiljate glasove le registrirani mentorji (knjižničarji, učitelji, mentorji branja ... ). Še vedno je čas, da se registrirate; prijavnico dobite na spletni strani http://testnajknjiga.emecen.si, na podstrani »mentorji«.

Glasovanje prek spletne strani http://testnajknjiga.emecen.si bo potekalo do 15. marca 2008.

  

Knjižna čajanka

KRALJESTVO FANTAZIJE
21. februar 08

Februarska knjižna čajanka bo namenjena mladinskim knjigam, ki prihajajo k nam iz Velike Britanije. Prav v februarju bo izšel prevod sedme - zadnje - knjige Harryja Potterja J. K. Rowlingove (Mladinska knjiga). Na čajankah se boste bralci lahko sprehodili tudi po drugih fantastičnih pripovedih, od tistih iz zbirke Srednji svet (založbe Mladinska knjiga) do žanrsko mešanih besedil, namenjenih mladim bralcem različnih okusov.

Najbrž ne bo treba posebej predstavljati Enid Blyton in njenih Pet prijateljev (Mladinska knjiga) in Nodija (Tehniška založba Slovenije). Bralci si boste lahko ogledali tudi slikanici in sestavljenki o Zverjascu in Zverjaščku Julie Donaldson in nekatere druge igralne knjige.

Kdo ne pozna Hiše na Pujevem oglu A. A. Milneja? In Petra Pana Jamesa Barrija? Kaj pa Petra Pana v škrlatu Geraldine McCaughrean (Mladinska knjiga)?

Zabavali se boste ob duhoviti slikanici Michela Knudsena Lev v knjižnici (Kres), v nadaljevanju boste pregledali zbirke Mavrične vile Daisy Meadows (Mladinska knjiga), Šola za zvezdnike Cindy Jefferies (Grlica) in Grozni Gašper Francesce Simon (Učila International).

Vsekakor pa se boste posvetili tudi mladinskim knjigam, kot so: Roald Dahl, Gravža in Gromozanski krokodil (Sanje), Clive Woodell, Pogumno ptičje srce (Mladinska knjiga) in Melvin Burgess, Krvava pesem (Cankarjeva založba).

 

Vabljeni!

 

NATEČAJI


ŽIVEL STRIP 2008
Mladinski stripovski razpis

Občina Pordenone, združenje Vivacomix in Stripburger, s prispevkom Ministrstva za kulturo in MOL - Oddelka za kulturo in v sodelovanju z revijami Cicido, Ciciban, PIL, Plus razpisujejo nagradni tekmovalni stripovski natečaj v okviru dogodka VIVA I FUMETTI - ŽIVEL STRIP 2008.

Na natečaj se lahko prijavijo šolarji in dijaki iz dežele Furlanije-Julijske krajine in iz Slovenije.

Natečaj je razdeljen v dve kategoriji:

a) strip

 b) animacija.

Teme razpisa:

Mišima potuje
 Kaj se dogaja pri Pippi doma
Poljubna tema

 
Glavna junaka zgodb naj bosta Misima avtorja Cirila Horjaka in Pippi avtorice Emanuelle Biancuzzi.

Šolarji se lahko na razpis prijavijo samostojno ali v skupini. 

Dela morajo biti oddana po pošti skupaj z izpolnjeno prijavnico:
http://www.ljudmila.org/stripcore/zivel_strip/zivel_strip_08_1.pdf  (za slovenske šolarje)

na naslov:

Stripburger, Forum Ljubljana
Metelkova 6
1000 Ljubljana, Slovenija

 

 Več informacij:

 http://www.ljudmila.org/stripcore/zivel_strip/

NATEČAJ ZA NAJBOLJŠI SLOVENSKI ESEJ 2008

 Revija Sodobnost razpisuje natečaj za najboljši slovenski esej leta 2008.

 Zmagovalec bo prejel nagrado v znesku 1000 evrov.
Nagrada bo 23. aprila 2008 na slavnostnem odprtju Slovenskih dnevov knjige na Kongresnem trgu v Ljubljani.

 Osem najboljših esejev (vključno z nagrajenim) bo objavljenih v reviji Sodobnost.

Dela pošljete na naslov:

 Sodobnost,
Belokranjska ulica 5
1000 Ljubljana.

 Pogoji:

- besedila naj bodo opremljena s šifro,

- v posebni ovojnici, označeni z isto šifro, je treba priložiti ime, priimek, naslov, telefonsko številko in morebitni elektronski naslov,

 - esej naj bo splošne oz. literarne narave

- avtorji smejo sodelovati z največ tremi prispevki, ki morajo biti poslani ločeno,

- avtorji ne smejo biti člani uredniškega odbora Sodobnosti,

- eseji ne smejo biti krajši od 20.000 in ne daljši od 40.000 znakov s presledki.

 Več informacij:

http://www.sodobnost.com/ 

 

PREDSTAVLJAMO KNJIGO

 Z veseljem vas opozarjamo, da k seznamu laže berljivih knjig (objavili smo ga v Ostržku št. 12) dodate dve slikanici:

 MINI GRE NA MORJE
Avtorica: Christine Nöstlinger; ilustracije: Christine Nöstlinger
DRUŽBA PIANO (2007)

 Avstrijska avtorica Christine Nöstlinger, dobitnica najvišjih nagrad za otroško in mladinsko literaturo, Andersenova nagrajenka in dobitnica spominske nagrade Astrid Lindgren (pred kratkim je dopolnila sedemdeset let), je napisala številna dela za otroke in mladino; kar nekaj jih imamo tudi v slovenskem prevodu. V seznamu laže berljivih knjig smo opozorili na zbirko Mini; izšlo je že več knjižic, ki obravnavajo različne probleme deklice Mini Žep. Njihova posebnost je večji tisk, stripovska ilustracija in takšno oblikovanje, ki pritegne tudi manj spretne bralce. Knjižico z naslovom Mini gre na morje pa so pri Družbi Piano izdali še enkrat, v posebni izdaji za otroke z disleksijo. Zanjo so še posebej skrbno izbrali obliko in velikost črk ter barve ilustracij, pa tudi papir je pastelne krem barve.

 ter

MEDO REŠI VSAKO ZMEDO
Avtorica: Mojiceja Podgoršek; ilustracije: Polona Lovšin
DAMODAR (2007)

 Slikanica je primerna za otroke v predbralnem in zgodnjem bralnem obdobju ter za otroke z bralnimi težavami. Topla ilustracija, igrive rime in toplo sporočilo jih spodbujajo k branju. Slikanice se bodo razveselili tudi starši in drugi vzgojitelji. Dodana ji je igralna podloga z 32 medvedki, s katerimi si bodo popestrili igrivo branje. Mag. Milena Košak Babuder, prof. def. na Pedagoški fakulteti Ljubljana je zapisala: »To je slikanica, ki jo bodo z radovednostjo brali otroci z disleksijo, razveselili pa se je bodo tudi vsi otroci prvih treh razredov devetletke. Primerna je tudi za predšolske otroke, ki bodo ob poslušanju zgodbice z medvedkom reševali besedne zmede in tako bogatili svoj besedni zaklad.«

 
Jaka se včasih zmoti.
Namesto krivec, reče brivec.
Namesto duda, reče buba.
Toda na koncu ugotovi,
da jagode ne rastejo na prtu,
ampak na vrtu.

 
                                                                                                                                 Zapisala: Tilka Jamnik


NAGRADE


PREŠERNOVA NAGRADA
in
NAGRADE PREŠERNOVEGA SKLADA 2008

 Letos bosta Prešernovo nagrado prejela:

 prevajalec Janez Gradišnik

in

oblikovalec Miljenko Licul.

 
Za nagrado Prešernovega sklada pa je nominiranih 10 umetnikov:

 Sandi Červek, slikar
Tadej Pogačar, vizualni umetnik
Ema Kugler, intermedijska umetnica
Dušan Merc, pisatelj
Aleš Šteger, pisatelj
Primož Čučnik, pesnik
Boštjan Lipovšek, hornist
Bor Turel, skladatelj
Sebastijan Horvat, gledališki režiser
Uroš Smolej, igralec

Nagrado Prešernovega sklada lahko prejme največ šest nominirancev.

Slavnostna podelitev nagrad bo potekala na predvečer slovenskega kulturnega praznika,

7. februarja 2008, v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.

 

DNEVNIKOVA FABULA





Nagrado Dnevnikova fabula za najboljšo zbirko kratke proze, izdano v zadnjih dveh letih, bo že tretjič zapored podelila časopisna hiša Dnevnik.

Letošnji nominiranci:

Milan Dekleva s knjigo Izkušnje z daljavo,

Franjo Frančič z zbirko Trkaj, trkaj na nebeška vrata,

Maruša Krese s knjigo Vsi moji božiči,

Urška Sterle z delom Vrsta za kosilo.

 Nagrado bodo podelili 16. februarja 2008, ob zaključku festivala zgodbe Fabula.

 

ORGANIZACIJE in PROJEKTI,
POVEZANI S SPODBUJANJEM, UVELJAVLJANJEM
IN RAZVIJANJEM BRANJA

REVIJA BUKLA  

Bukla je brezplačna revija o dobrih knjigah in slovenskim bralcem mesečno predstavlja sveže knjižne izdaje, z recenzijami kritično ovrednoti branje, postreže z intervjuji, gostujočimi peresi in drugimi literarnimi novicami. Navdušeni bralci veste, da je knjižni trg širši od pičlega števila klasikov in da je na knjižnih policah, naših in tujih, vsak dan zavidljivo število sodobnih ali zgolj posodobljenih novitet – takšnih, ki vabijo v poglobljeno, zahtevnejše branje, pa tudi takih, ki lahkotno krajšajo čas.

Revijo vsako prvo sredo v mesecu dobite na 320 lokacijah po Sloveniji (knjižnice, knjigarne, kavarne, kulturni domovi ...).

 Za brezplačni ogledni izvod nam pišite na naslov:
 bukla@umco.si

ali

izpolnite naročilnico na www.bukla.si

 Lidija Gorenc

UTRINKI

      Na novo pridobljene ilustracije za stalno zbirko
Osnovne šole dr. Pavla Lunačka v Šentrupertu na Dolenjskem
gostujejo v Hermanovem brlogu Muzeja novejše zgodovine v Celju  

Razstavo z naslovom ČE NE BOMO BRALI, BO VOLK POJEDEL RDEČO KAPICO, ki je bila odprta 6. aprila 2007, bo do konca leta 2008 dopolnjevalo 30 originalnih ilustracij trinajstih avtorjev, darovanih za stalno zbirko ilustracij na Osnovni šoli dr. Pavla Lunačka v Šentrupertu. Trije ilustratorji, rojeni v Celju – Zvonko Čoh, Ančka Gošnik Godec in Lilijana Praprotnik Zupančič – Lila Prap – ki so prav tako vključeni v razstavo, pa so vsak po eno ilustracijo poklonili Muzeju novejše zgodovine v Celju.

Zahteven, strokovno zasnovan ter estetsko in pregledno izpeljan projekt ČE NE BOMO BRALI, BO VOLK POJEDEL RDEČO KAPICO, je delo dr. Toneta Kregarja in v svetu uveljavljene ilustratorke Lilijane Praprotnik Zupančič – Lile Prap, arhitektke po izobrazbi. Lila Prap je tudi avtorica spremljajočega kataloga razstave, v katerega je vnesla svoje bogate oblikovalske izkušnje in napisala strokovno besedilo, v katerem govori o zgodovini pisav in knjig ter o skoraj petdesetletni zgodovini slovenske BRALNE ZNAČKE. Tekst vsebuje obilico izvirnih zamisli, ugank in humorja, s katerim avtorica zgodovinsko snov približa mlademu bralcu in ga spodbuja k ustvarjalnemu razmišljanju. Hvalevredno je tudi sodelovanje Muzeja novejše zgodovine v Celju z avtorjem stalne zbirke ilustracij na Osnovni šoli dr. Pavla Lunačka v Šentrupertu prof. Jožetom Zupanom v času, ko se pripravlja ureditev podstrešnih prostorov na šoli, kjer bodo nove ilustracije dobile svoje stalno mesto.

Dela tokratnih darovalcev ilustracij izpričujejo povsem določen načrt snovalca šolske zbirke, ti namreč pripadajo generaciji ilustratorjev, rojenih v sedemdesetih letih, ki so v dosedanji šolski zbirki veliko manj zastopani. Razveseljivo je tudi dejstvo, da so podarjena dela izvedena v različnih tehnikah in slogovnih inačicah in da je večina med njimi dovolj izraznih in za razumevanje ne potrebujejo nujno besednega dopolnila.

 SUZI BRICELJ (1971), neutrudna iskalka za vsako snov novih, svežih likovnih prijemov, s podarjenima ilustracijama iz Cicibana stopnjuje v obliki prepletanja črtovja in barvnih ploskev njuno izrazno moč in s tem strokovno sposobnost dojemanja. Hkrati s svežino in duhovitostjo otroku prilagojenega izraza budi njegovo likovno občutljivost. Zbirka v Šentrupertu že ima avtoričino slikarsko obravnavano portretno študijo cesarja iz njenega nagrajenega Levstikovega Martina Krpana v pastelni tehniki.

 ANDREJA GREGORIČ (1972) je darovala dve ilustraciji v kolažu iz knjižice Navodilo za randi Barbare Gregorič. Ilustraciji sta skupek najrazličnejših beležk veselih in manj veselih Barbarinih dogodivščin, zabeleženih v dnevniku, polnem otroško občutenih miniaturnih risbic, pesmi itd. na akvareliranem ozadju. Ilustraciji duhovito ponazarjata življenje najstnic, čeprav je celoten vtis v knjižici še učinkovitejši kot v podarjenih kompozicijah.

ADRIANO JANEŽIČ (1972) ohranja s tremi  ilustracijami za pesnitev Miroslava Košute Njuna zgodba in Trobentico svojo h karikaturi nagnjeno in hkrati živo barvito pripoved. V delih za otroke se avtor zna omejiti pred izrazno jedkostjo figur, v prizorišča pa vnaša razpoloženjsko občutene krajinske prizore, pogosto v kombinaciji črt in barvnih ploskev.

ANA KOŠIR (1970) je prispevala štiri barvne ilustracije iz Tininega nalivnika Maruše Guček, ki je izhajal v Cicibanu. Avtorica sodi med slikarske ilustratorke in prepričljive oblikovalke otroških in odraslih likov, kot tudi živali. Enako dobro obvlada prizore v naravi in v interierjih. Otrokom priljubljena zbirka knjig z naslovom Anica Dese Muck z ilustracijami Ane Košir pa opozarja na nevarnost poplitvenja izrazne moči upodobljenih likov, kadar se ti dlje časa ponavljajo.

MAŠA KOZJEK (1974) z oblikovanjem prostora in barvnim moduliranjem v istem tonu zmore doseči tako prepričljivo plastičnost kot poetično obarvano občutje. To potrjuje tudi ilustracija za šentrupersko zbirko k pesmim Elvire Mlacev in Vojana Tihomirja Arharja. Poleg tega je slikarka igriva in zabavna pri opisovanju dogajanj v živi barvitosti in v mešani tehniki, kjer ima risba zelo pomembno vlogo. 

KRISTINA KRHIN (1974) predstavlja z ilustracijo Kresničke za revijo Zmajček svoj slikarski, v rahlo skrivnost odeti izraz, ki je še posebej viden v temnem koloritu. V nekaj letih je slikarka dosegla velik kvaliteten razvoj in vedno znova preseneča z izvirno domišljijo in s svetlobnim preigravanjem v slikarsko obarvanih pripovednih prizorih.

POLONA LOVŠIN (1973) je kar s štirimi ilustracijami zastopana na razstavi v Hermanovem brlogu v Celju. Sodi med slikarke in ilustratorke. V ilustraciji se lahko izrazi povsem slikarsko, naj ilustrira poezijo ali izobraževalne vsebine, katerim pogosto dodaja domišljijske razsežnosti. Poloni Lovšin so tako kot npr. Petri Preželj ali Arjanu Preglu blizu tudi najnovejši likovni trendi.

ARJANU PREGLU (1973)  je kot večstranskemu likovnemu ustvarjalcu ilustracija le eno od likovnih izrazil. Njegov ilustratorski pristop je lahko zelo različen. Rad uporablja skicozno risbo, s katero jasno označuje upodobljence. Za zbirko v Šentrupertu je podaril ilustracijo Burja iz Malih oblačnih zgodb Slavka Pregla, v kateri se poslužuje črno-bele in kolorirane risbe. Lahko je tudi dramatičen v tehniki svinčnika ali otroško igriv v živi barvitosti kolaža, kombiniranega z risbo. Medtem ko se kar nekaj avtoric zmore slikarsko polno izraziti v ilustraciji, se zdi Preglov ilustratorski opus zelo različen od njegovega slikarstva, čeprav ima risba povsod pomembno vlogo.

Slikar in ilustrator DAMIJAN STEPANČIČ (1969) v spletu linij in barv razkriva s podarjeno ilustracijo svojo bogato ilustratorsko pripoved. Avtor ustvarjalno povezuje slovensko ilustratorsko tradicijo z elementi modernega slikarstva in pripoved bogati s svojskim humorjem.

ANA ŠALAMUN (1970) je v dveh ilustracijah za Samsaro Tomaža Pikala v kolažu in z računalniško obdelavo sveža in iznajdljiva, blizu pop artističnim likovnim prijemom. Z živo barvitostjo in poenostavljenimi formami je otrokom najbrž posebej dostopna.

PETER ŠKERL (1973) je s svojim ilustratorskim delom enako zavzet in prepričljiv, ko ilustrira za najmanjše otroke ali za doraščajočo mladino, enako uspešno ilustrira poučne ali fantastične vsebine. Njegova ilustratorska pripoved je lahko polna skrivnosti ali humorja, naj bo izvedena v temačnem ali živahnem koloritu, v risarskem ali slikarskem načinu podajanja. Ilustratorjeva bogato razvejana fantazija in slikarsko znanje plemenitijo besedno pripoved in stopnjujejo otrokovo radovednost. Tri ilustracije za knjigo Tilke Jamnik Ostržek bere za bralno značko so zgovoren primer likovne upodobitve poučno-zabavne vsebine.

Tudi GORAZD VAHEN (1969) suvereno obvladuje besedne predloge v različnih ilustratorskih načinih in za različne starostne stopnje otrok in mladostnikov, lahko na slikarski ali predvsem risarski način. Blizu mu je stripovski način podajanja snovi, motivno pa ga posebej privlačijo »fantovske« teme, kot so na primer razni stroji in prevozna sredstva vseh vrst. Za Šentrupert je Gorazd Vahen tokrat daroval tako imenovano izobraževalno ilustracijo iz Cicibana k besedilu, ki govori o otrokovi prekomerni teži.

ANA ZAVADLAV (1970) s petimi podarjenimi ilustracijami za zgodbo Nine Mav Hrovat Krtek in sneg opozarja na svoje slikarsko obravnavanje ilustracij v variiranju rjave barve. Slikarka pogosto tudi nadrobno in hudomušno ilustrira pripovedi iz vsakdanjega življenja v mešani tehniki in živih barvah, kjer ima risba pomembno vlogo, posebej pa se zdi, da ji leži ilustriranje poezije ali poetično obarvanih zgodb. Takrat se učinkovito poslužuje bogato niansiranih belih tonov.

ZVONKO ČOH (1956) se zdi neprekosljiv mojster v združevanju smešnih človeških in živalskih figur, ki se pogosto približujejo karikaturi in prav tako v oblikovanju slikarsko obravnavane krajine  v prepletu svetlobe in sence, ki vnašata vanjo skoraj romantično vzdušje.

ANČKA GOŠNIK GODEC (1927) sodi med naše tako imenovane pravljičarke in izrazite koloristke. V podarjeni ilustraciji Cepecepetavčka Leopolda Suhodolčana celjskemu muzeju  jo spoznavamo kot mojstrico miniaturnih podob v mešani tehniki. V njenem obsežnem in kvalitetnem ilustratorskem opusu najde pomembno mesto tudi črno-bela risba, vedno pa ohranja v osnovi realistični izraz, ki ga glede na obravnavano snov približa liričnemu ali dramatičnemu vzdušju in bogati z blagim, otroškemu dojemanju prilagojenim humorjem.

LILIJANA PRAPROTNIK ZUPANČIČ – LILA PRAP (1955) z veliko povečavo svoje Rdeče kapice obvladuje celotno razstavo. Posebnost njenih ilustracij so duhovite, skoraj v znak spremenjene figure živali in otrok v močnih, a mehkih obrisnih linijah, ki jih umešča v čista barvita ozadja. Njen ilustratorski izraz je hkrati otroško preprost in oblikovalsko moderen in bi s svojim monumentalnim videzom sodil tudi na stene stavb.

Na razstavi ČE NE BOMO BRALI, BO VOLK POJEDEL RDEČO KAPICO gostujoče ilustracije niti po številu niti kako drugače ne želijo tekmovati z deli na 7. slovenskem bienalu v Cankarjevem domu v Ljubljani ali na 21. bienalu ilustracij 2007 v Bratislavi, na katerem je v letu 2007 sodelovalo trinajst naših ilustratork in ilustratorjev. Vendar rokopisi njihovih avtorjev odpravljajo strah, ki ga je na simpoziju BIB-a izrazila njegova generalna sekretarka, umetnostna zgodovinarka mag. Barbara Brathova, da se ilustratorji ne bi preveč podredili globalizacijskim težnjam, ki se kažejo tudi na likovnem področju in se tako odrekli svojim nacionalnim »barvam«. O slovenskem karakterju ilustracij je na simpoziju v Bratislavi jeseni 2007 spregovorila tudi dr. Tanja Mastnak. Ob tem pa lahko pritrdimo mnenju Judite Krivec Dragan, avtorice uvodnega članka v katalogu 5. slovenskega bienala ilustracij, da »so se nekateri slikarji  in slikarke znašli v ustvarjalni stiski in so velika platna zamenjali za miniaturne podobe v pravljičnih knjigah za otroke«. Kakor »beg« iz slikarstva v ilustracijo za slikarstvo pomeni osiromašenje, ilustracijo lahko obogati. Očitno določeno število sodobnih likovnih ustvarjalcev ne sledi instalacijam in video produkciji in želi ohranjati vez s tradicionalnim slikarstvom s prepoznavnim motivnim svetom. Zanje se zdi ilustracija z opisovanjem in interpretiranjem najrazličnejših besednih predlog kar idealna. Kadar pa ilustrator, ki slej ko prej mora ostati zavezan besedni predlogi, razvije v ilustraciji tudi prepoznaven oseben kvaliteten likovni izraz, s katerim besedno sporočilo dopolnjuje, postane ta polnovredna, četudi miniaturna umetnina. Uveljavljeni angleški ilustrator Alan Marks je zapisal, da »je ilustracija majhna umetnost, ki vrši veliko poslanstvo«. To brez dvoma velja tudi za nemajhen del slovenske knjižne ilustracije.

 

Maruša Avguštin, umetnostna zgodovinarka

Bralne delavnice s slovenskimi družinami v Švici
10.-14. januar 2008

 
 Društvo Bralna značka Slovenije - ZPMS je že tretjič v zadnjih letih izvedlo bralne delavnice z otroki in starši v Švici, in sicer v: Liechtensteinu, Bernu, Baslu in Winterthuru.

Udeležili sta se jih Tilka Jamnik, podpredsednica Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS (sicer  pa zaposlena v Knjižnici Otona Župančiča, Ljubljana) in Manca Perko, generalna sekretarka Društva Bralna značka Slovenije - ZPMS.

 

Slavnostno odprtje Župančičeve spominske zbirke
23. januar 2008

 V pritličju Knjižnice Otona Župančiča smo se udeležili otvoritve spominske sobe literata Otona Župančiča.

 


 ČESTITAMO!

 

5. februarja smo lahko za rojstni dan čestitali pisateljici NINI KOKELJ!

 

 

7. februarja bo praznoval rojstni dan ilustrator MATJAŽ SCHMIDT!

 

 

 

 

POVEZAVE

 
 SPLETNE KNJIGARNE

 
http://www.dzs.si – DZS etrgovina
http://www.didakta.si/– založba Didakta
http://www.emka.si – spletna knjigarna Mladinske knjige
http://www.cangura.com
http://www.bukve.net
http://www.tzs.si/eknjigarna - Tehniška založba
http://www.mojaknjigarna.com – Slovenska knjiga, d.o.o.
http://www.knjigarna.com – založba Rokus
http://www.buca.si – spletna knjigarna Buča
http://www.erimas.si – spletna knjigarna Erimas
http://www.sanje.si – knjigarna Sanje

  

KNJIGA IN LITERATURA

 http://www.bralnaznacka.si/
http://vedez.si
http://vedez.dzs.si/ERB
http://www.mladinska.com/letokulture-revije
http://www.cicido-on.net
http://ciciban-on.net
http://www.mladinska.com
http://www.mladinska.com/letokulture-knjigarne
http://www.zalozba-goga.si/
http://www.rokus.com
http://www.junior.si
http://www.franc-franc.si
www.jskd.si/dejavnosti/literatura/mentor/dej_literatura_mentor.htm
http://www.LEPOSLOVJE.net

  

PODROČJE VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA

 http://www.kultura.gov.si/ - Ministrstvo za kulturo
http://www.mvzt.gov.si – Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo
http://www.zrss.si/ - Zavod Republike Slovenije za šolstvo
http://cpi.si – Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje
http://www.acs.si – Andragoški center Slovenije
http://www.ric.si – Državni izpitni center
http://www.csod.si – Center šolskih in obšolskih dejavnosti
http://www2.arnes.si/~uljpeins – Pedagoški inštitut
http://www.solski-razgledi.com/ - Šolski razgledih
http://sio.edus.si – Slovensko izobraževalno omrežje (povezave z vrtci in šolami ter drugimi strežniki z izobraževalnimi vsebinami)
http://www.sviz.si – Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije

  

ZANIMIVE

 http://www.bukla.si
http://www.zrss.si/bds.
http://kamniskaveronika.net
http://www.revija.at
http://www.zupca.net
http://www.rtvslo.si/knjiznicazamlade
http://www.spletnopero.si/
http://www.locutio.si
http://www.pesnik.net
http://www.misss.org
http://www.sigledal.org
http://www.dusandim.com

 

 

 

Spletno glasilo ureja:

 

PETRA POTOČNIK,
strokovna sodelavka Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS

 Kontakt: tel.: 01 430 05 57, 58 ali 041 313 055
faks: 01 239 67 22

ostrzek@bralnaznacka.si

  

Oblikovala:

 ALENKA VUK, ilustratorka

 Tehnična podpora:
DEJAN NOVOSEL, Klemen Dolinšek