OSTRŽEK
spletno glasilo
Številka 20
MENTORJEM BRALNE ZNAČKE
IN VSEM, KI SE UKVARJATE
Z RAZVIJANJEM BRALNE, KNJIŽNE IN KNJIŽEVNE KULTURE
MED OTROKI IN MLADIMI
Vsak mesec bomo predstavili nekaj glavnih poudarkov letošnje bralne sezone, kot jih pripravljamo na republiški ravni, skušali bomo spremljati delo bralne značke na terenu, zbirali in posredovali pa bomo tudi pomembnejše informacije, ki se včasih izgubijo na poti do mentorjev. Upamo, da vam bo OSTRŽEK v podporo in pomoč pri delu z mladimi bralci in se veselimo vašega sodelovanja!
Želimo vam obilo dobrega branja in prijaznih bralnih spodbud!
VSEBINA
AKTUALNO
DOGODKI
25. knjižni sejem
Strokovna sreda
KOTIČEK DOBRE PRAKSE
asist.mag. Milena Košak Babuder:
Kriteriji za določitev bralnega gradiva za oklevajoče bralce in bralce z disleksijo
mag. Tilka Jamnik: Seznam lažje berljivih knjig
KNJIŽNICE
Slovenski knjižnično-muzejski MEGA
Moja naj knjiga 2010
IFLA, Sekcija za otroške in mladinske knjižnice
NATEČAJI
Natečaj za nagrado Slavka Gruma
Razpis za nagrado Sovenskih dnevov knjige
Tekmovanje v znanju slovenščine za Cankarjevo tekmovanje
Razpis za nagrado za najboljši slovenski esej leta 2010
PREDSTAVLJAMO KNJIGO
Barbara Hanuš: Rojstni dan
NAGRADE
44. Borštnikovo srečanje
Jenkova nagrada
UTRINKI
ČESTITAMO!
POVEZAVE
AKTUALNO
PRIREDITVE V OKVIRU 25. KNJIŽNEGA SEJMA
Cankarjev dom, Ljubljana
KAKO BRATI PROBLEMSKO MLADINSKO LITERATURO (Miš založba)
četrtek, 26. novembra, ob 14. uri v prvem preddverju
Moderatorka: Gaja Kos
Sodelujejo: pisateljica Janja Vidmar, strokovnjak za mladinsko književnost dr. Igor Saksida in klinična psihologinja Nada Hribar
Revija OTROK IN KNJIGA
TISKOVNA KONFERENCA
petek, 27. novembra, ob 13. uri v dvorani Lily Novy
Predstavili bodo letošnje dejavnosti revije Otrok in knjiga, Slovenske sekcije IBBY in Bralne značke,
monografsko publikacijo dr. Dragice Haramija Sedem pisav: opusi sedmih slovenskih mladinskih pisateljev ter dobitnico večernice Janjo Vidmar in njen roman PINK.
PROMOCIJA MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI - TUJI ZGLEDI, DOMAČE MOŽNOSTI
(Miš založba v sodelovanju z Društvom Bralna značka Slovenije - ZPMS in Slovensko sekcijo IBBY)
Petek, 27. november, ob 15. uri, prvo preddverje
Moderator: dr. Igor Saksida
Sodelujejo: mag. Tilka Jamnik, Janja Vidmar, Irena Miš Svoljšak
VABLJENI!
SIMPOZIJ
(poročilo)
KAKO NAJ MENTOR RAZVIJA BRALNO ZMOŽNOST POSAMEZNIKA?
petek, 16. oktobra 2009,
Pedagoška fakulteta v Ljubljani, Kardeljeva ploščad 16, predavalnica 212
Revija Otrok in knjiga in Društvo Bralna značka Slovenije - ZPMS sta ob finančni podpori
Javne agencije za knjigo pripravila enodnevni simpozij KAKO NAJ MENTOR RAZVIJA BRALNO ZMOŽNOST POSAMEZNIKA? Simpozij je bil zasnovan kot preplet teoretičnih pogledov in praktičnih zgledov za delo bralno različno zmožnih otrok in mladostnikov. Zanimalo nas je, kako v vsakodnevni praksi uresničevati temeljno načelo razvijanja bralne kulture. Na seminarju smo želeli pojasnili oz. osvetlili naslednja vprašanja:
- individualizacija pri mentorskem delu (kaj je individualizacija in kaj je mentorstvo branja),
- pomen upoštevanja individualnih razlik med bralci,
- timsko načrtovanje pristopov (npr. priporočilnih seznamov),
- literarno branje in sodobna bralna pismenost,
- izbira literature v skladu s književnimi interesi posameznika,
- sodobne oblike dela v okviru gibanja za promocijo branja Bralna značka,
- multimedijske in interaktivne možnosti spodbujanja branja (internet, film, glasba ipd.),
- primeri dobre prakse.
Na simpoziju se je zbralo preko 150 udeležencev!Po evalvacijah sodeč smo lahko s seminarjem zadovoljni, mnenja in pripombe udeležencev pa bomo skušali kar najbolj upoštevati pri pripravi izobraževalnih programov v prihodnje.
NOV PRIPOROČILNI SEZNAM!
V Pionirski - centru za mladinsko književnost in knjižničarstvo
Mestne knjižnice Ljubljana
so tudi letos pripravil pregledni in priporočilni seznam mladinskih knjig, ki so izšle v letu 2008:
Pogled na drugo stran: Priročnik za branje kakovostnih knjig 2009
Seznam lahko že najdete na portalu Mestne knjižnice Ljubljana, kjer so tudi priporočilni in pregledni seznami mladinskih knjig iz preteklih let:
http://www.mklj.si/index.php/digitalna-knjiznica/priporocilni-seznami/120-pregledni-in-priporocilni-seznami-za-mlade
MOTIVACIJSKO GRADIVO
PREDŠOLSKA BRALNA ZNAČKA
Gradivo bo tako kot prejšnja leta.
BRALNA ZNAČKA V OŠ
Pripravljamo prenovo po triletjih.
Vse informacije o novem gradivu vam bomo posredovali pravočasno.
OSTRŽKOVA BRALNA POLICA
Pri Bralni znački vseskozi sprejemamo tudi knjižne donacije. Običajno so te namenjene posebnim skupinam bralcev, pogosto Slovencem, ki živijo izven Slovenije. Kdaj pa je ciljna skupina donacije manj določena oz. je knjižnega gradiva toliko, da ga lahko ponudimo vsem. Če torej potrebujete/želite kaj od spodaj navedenega knjižnega gradiva, se nam oglasite (info@bralnaznacka.si) in poslali vam bomo želeno število izvodov. Plačati bo treba le stroške poštnine oz. gradivo osebno prevzeti na sedežu Društva:
Janov krik, Marinka Fritz Kunc (zbirka M knjiga), donacija: Mercator
Sodimo, da knjigo poznate, saj je zbirka M knjiga pred leti z našo pomočjo prišla na vse slovenske šole. Janov krik bi danes priporočali zlasti za delo v bralnih oz. drugih šolskih projektih, kjer se tudi ob različnih knjižnih delih pogovarjate o težavah najstnikov in njihovih odnosih z odraslimi. Janov krik je lahko tudi spodbuda za izbor najsodobnejše literature na to temo in za soočanje različnih pogledov (iz različnih časovnih perspektiv) tako na problematiko kot na literarno predstavitev le-te.
Slovenia's Best for Young Readers, donacija: Gospodarska zbornica Slovenije
Katalog slovenskih mladinskih pisateljev in ilustratorjev (s kratkimi bio- in bibliografskimi zapisi, seznami nagrad in kontaktnimi podatki), ki jih je Slovenija leta 2008 predstavila na knjižnem sejmu v Bologni. Publikacija je namenjena predstavitvi avtorjev v tujini, zato je izšla (in je dostopna) samo v angleščini!
Andrej Jemec, monografija
Monografija je primerna za uporabo v šolskih knjižnicah in pripravo projektov o slovenskih likovnih umetnikih.
KEKEC
literarna revija za učence od 2. do 5. razreda osnovnih šol
Bralna značka ima tudi v šolskem letu 2009/2010 v reviji Kekec svojo rubriko.
V letošnji sezoni bomo pripravili serijo intervjujev in prispevkov s slovenskimi ilustratorji, mladinskimi pisatelji in prevajalci!
Založba Mladika, pri kateri izhaja revija Kekec, ima novo spletno stran, kjer lahko preberete več o tekočih številkah revije Kekec!
http://www.zalozbamladika.si/revija_kekec.html
Naročila: 01/420 52 10, kekec@zalozbamladika.si
PIL
Društvo Bralna značka Slovenije - ZPMS tudi letos sodeluje
z revijo PIL pri predstavitvah dobrih knjig.
BRALNI GRIŽLJAJ:
http://www.pil-on.net/?tree=288&brach=2137
PRENOVA SPLETNE STRANI
Obiščite spletno stran Bralne značke http://www.bralnaznacka.si in nam predlagajte, kaj bi še želeli prebrati na njej!
Če ne želite prejemati našega spletnega glasila, vas prosimo, da nam sporočite na
e-naslov: ostrzek@bralnaznacka.si
DOGODKI
3. december - TA VESELI DAN KULTURE
25. KNJIŽNI SEJEM
25.-29. november 2009
Cankarjev dom.
Več informacij:
http://www.knjiznisejem.si/program-sejma/
http://www.knjiznisejem.si/program-sejma/program-sejma-po-dnevih/
Še posebej pa naj vas opozorimo na:
ČEK ZA BRANJE (v vrednosti 2€):
http://www.knjiznisejem.si/novice/#CmsC845E1C969E1
ŠOLSKI KNJIGOSLED:
http://www.knjiznisejem.si/program-sejma/solski-knjigosled/
DEBATNA KAVARNA
http://www.knjiznisejem.si/program-sejma/debatna-kavarna/urnik/
PAPIRNATI VRTILJAK
bibliofilska razstava starih otroških knjig
http://www.knjiznisejem.si/program-sejma/ostali-dogodki-sejma/
STROKOVNA SREDA
MKL, PIONIRSKA - CENTER ZA MLADINSKO KNJIŽEVNOST IN KNJIŽNIČARSTVO
9. december 2009
»Zakaj vse te besede«
Sodelovali bodo:
Slavnostna predstavitev antologije Naročje kamenčkov Saše Vegri ob njeni 75-letnici:Irena Miš Svoljšak (Založba Miš) z gostoma,
urednikom antologije dr. Igorjem Saksido in ilustratorjem Damijanom Stepančičem.
Enakost spolov v knjigah za otroke dr. Ljubica Marjanovič Umek, red. prof. in dr. Urška Fekonja Peklaj, doc. (Oddelek za psihologijo, Katedra za razvojno psihologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani),
Martina Peštaj (urednica oddaj za otroke in medijska psihologinja, Otroški in mladinski programa, Televizija Slovenija).
Koordinatorki: mag. Darja Lavrenčič Vrabec in Ida Mlakar
VABLJENI!
KOTIČEK DOBRE PRAKSE
asist. mag. Milena Košak Babuder
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta
Kriteriji za določitev bralnega gradiva za oklevajoče bralce in bralce z disleksijo
Namen in cilj branja ni le prevajanje napisanih črk v glasove in besede, temveč razumevanje in sledenje informacijam, ki jih napisane besede sporočajo. Otroci, ki veščino branja osvajajo počasneje in oklevajoče, ter otroci in mladostniki, pri katerih je proces avtomatizacije oviran zaradi specifične motnje branja - disleksije, sporočilu napisanega težje sledijo. K njihovi uspešnosti in pripravljenosti za branje močno prispeva oblika in jezikovna zahtevnost bralnega gradiva. Zato je zelo pomembno, da je napisano gradivo oblikovano tako, da so njegove informacije bolj dostopne in omogočajo oklevajočim bralcem in bralcem z disleksijo več časa za njihovo razumevanje.
Spodaj nanizani in opisani kriteriji so povzeti iz slogovnega vodnika za disleksijo (Dyslexia Style Guide), ki je objavljen na spletni strani Britanske zveze za disleksijo (http://www.bdadyslexia.org.uk/extra352.html).
Kriteriji, ki so nam v pomoč za opredelitev slikanic in knjig, dostopnejših za oklevajoče bralce in bralce z disleksijo
Oblika tiskanih črk (font style)
Črke naj bodo zaokrožene, z razločnim in čitljivim izgledom, prijetnim na pogled. Priporočljiv je tisk, kjer je med črkami prostor, da si črke ne sledijo tesno druga za drugo. Črke, ki imajo neobičajno obliko, povzročajo pri branju težave.Najustreznejša oblika tiska je Arial ali Comic Sans, primerna je tudi oblika Verdana, Helvetica, Tahoma in Trebuchet. Poševna oblika črk ni ustrezna.Velikost črk je nekoliko večja, med 12pt ali 14pt do 18pt.
Če je le možno, izbiramo za otroke, ki že poznajo male tiskane črke, slikanice z malimi namesto velikimi tiskanimi črkami. Male tiskane črke so lažje berljive, ker s svojimi repki in zankami nad in pod črto poudarjajo svojo obliko. Besedilo, kjer so poudarjene besede napisane z velikimi tiskanimi črkami, je težje berljivo.
Papir
Najustreznejša je krem ali sivobela barva papirja.Moten papir brez leska je ustreznejši kot bleščeč papir, ker zmanjšuje bleščanje.
Papir mora biti dovolj debel, da ne proseva besedila na drugo stran.
Slog predstavitve besedila
Način predstavitve besedila lahko močno vpliva tako na berljivost kot na začetni vidni vtis.
Vrstice naj imajo največ 60 do 70 znakov.
Vrstice, ki so predolge ali prekratke, lahko predstavljajo za oči napor.
Med odstavki so priporočljivi presledki, s katerimi je besedilo ločeno in daje občutek zračnosti.
Slikanice in knjige z zgoščeno napisanimi besedili niso primerne.
Lažje berljive so slikanice in knjige, v katerih so vrstice poravnane le na levem robu. Ob obojestranski poravnavi besedila so presledki med besedami v vrsticah neenakomerni, kar otežuje branje.
Priporočljiv je širši, od 1.5 do 2-kratni razmak med vrsticami. Bralcu omogoča lažje sledenje s prstom in zanesljivejše prehajanje iz ene vrstice v drugo. Zaradi težav z orientacijo bralci pogosto preskočijo vrstico v strnjenem besedilu.
Stil pisanja
Na bralca vpliva tudi jezikovni stil, ki je uporabljen v besedilu. Ob dolgih in zapletenih stavkih se bralec slabše orientira in jih težje razume. Prav tako težje sledi besedilu, ki vsebuje veliko opisov in razmišljanj.Knjige naj bodo dinamične, razgibane, v njih naj prevladuje dvogovor. Takšen način pisanja omogoča bralcu, da se lažje vživi v dogajanje, predstavljeno v knjigi. Stavki naj bodo kratki in enostavni. Pozorni bodite, kje v vrstici se prične stavek. Osebe z disleksijo težje sledijo stavku, ki se začne na koncu vrstice.
Pa še nekaj namigov, kako lahko otrokom olajšamo branje:
Dober kontrast med ozadjem in črkami (priporočljiv je okrepljen temno zelen tisk na rumenem, krem, svetlo zelenem ali sivo belem papirju).
Otroku svetujemo, da uporablja bralna ravnilca ali barvne plastične prosojnice, ki se namestijo čez besedilo.
Mnogim ljudem ustrezajo tudi druge manj ali bolj izrazite barve ozadij. Ker ni veliko knjig, ki bi bile natisnjene na obarvan papir, si lahko bralci s težavami pomagajo tudi z barvnimi ravnilci (prosojnicami). Barvno ozadje zmanjša vizualne težave pri otrocih in odraslih z disleksijo ter izboljša percepcijo natisnjenega besedila. Z barvnimi prosojnicami se zmehča učinke običajno natisnjenega besedila, ki so lahko za otroka zelo izčrpavajoči. Beli papir povzroča vizualne težave imenovane tudi »Mears/Irlen sindrom« ali »vizualni stres«. To velja tako za bralce z disleksijo, kot tudi tiste brez nje. Otroci z vizualnimi težavami in tisti z disleksijo imajo ob običajnem tisku (črn tisk na belem papirju) pogosto občutek, kot da se besedilo premika ter da postajajo vrstice zamegljene. Kako in zakaj barva pomaga pri branju, še vedno ni čisto pojasnjeno. Obarvan papir in obarvane prosojnice, ki jih položimo na besedilo, zmanjšajo kontrast in s tem bleščanje belega papirja. Bralec nato lahko bere hitreje, dalj časa, se počuti manj utrujenega in bolje razume to, kar bere. Nekateri bralci z disleksijo, ki uporabljajo barvne prosojnice, poročajo, da obarvan papir ni tako bleščeč kot bel, pri branju toliko ne napenjajo oči ter da so presledki med besedami bolj jasni, tako da se lažje osredotočijo na besede (http://www.dyslexic.com/vision). Priporočljivo je, da pri vseh otrocih s težavami pri branju in tistih, pri katerih ugotavljamo disleksijo, preverimo njihovo branje z uporabo barvnih prosojnic. Če le-te pripomorejo k boljšemu branju, skušamo ugotoviti, katera barva ozadja jim najbolj ustreza. Barvne prosojnice niso »zdravilo« ampak le sredstvo za obvladovanje simptomov disleksije.
Namesto barvnih prosojnic lahko otroci uporabljajo očala z obarvanimi lečami (modrimi, roza), ki imajo podoben učinek na branje.
Izbiramo slikanice, ki imajo besedilo le na eni strani, ločeno od ilustracije, oziroma je besedilo pod ilustracijo. Otroci težko berejo besedilo, ki je razdrobljeno med ilustracijami po celotni strani papirja.
Prav tako so ustreznejše slikanice in knjige, v katerih besedilo ne leži na grafičnem ozadju oz. ilustraciji.
Ilustracije naj bodo v kontrastnih barvah, s čim manj izraženimi detajli.
Zelo pomembna je izbira bralnega gradiva, ne le pri otrocih z disleksijo, ampak tudi pri tistih otrocih, katerih jezikovni razvoj in percepcija se počasneje razvijata. Zapletene besede in svojske besedne fraze prispevajo le k večji otrokovi zmedenosti. Zato izbiramo jezikovno preprostejše vsebine in se izogibamo vsebinam z arhaičnim jezikom.
Kako lahko otroci sami določijo, ali so knjige za njih ustrezno zahtevne?
Večina otrok izbira knjigo najprej glede na zunanji videz in obliko notranjosti. Najprej jih pritegne naslovna stran z naslovom. Če jim je le ta všeč, bodo pobrskali in prelistali knjigo. Največkrat vzbudijo njihovo pozornost knjige, ki vsebujejo ilustracije, nimajo prevelikega števila strani, imajo dovolj velike črke ter tekst v njih ni preveč zgoščen. Kljub temu, da je knjiga oblikovana tako, da pritegne otrokovo pozornost, pa ni rečeno, da jo bo tudi prebral. Knjiga je lahko zanj jezikovno prezahtevna in jo bo zato kmalu odložil na polico, kjer bo tudi obležala.
Učitelj lahko pomaga otroku tako, da mu izbere knjigo ali pa ga nauči strategij, kako si otrok sam izbere sebi ustrezno knjigo.
Zelo primerna je metoda Test 5 prstov, ki otroku s pomočjo določanja števila neznanih besed na eni strani besedila pomaga ugotoviti primernost knjige.
Pri tem si otrok pomaga z vprašanji, ki ga vodijo po korakih in mu pomagajo ugotoviti, ali je knjiga zanj premalo, ravno prav ali preveč zahtevna (http://www.booknutsreadingclub.com/goldilocksrule.html).
Knjiga je uvrščena v posamezno kategorijo, če otrok na večino vprašanj, postavljenih v posameznem sklopu, odgovori pritrdilno.
Preveč enostavne knjige:
1. Ali si to knjigo prebral že večkrat pred tem?
2. Ali razumeš zgodbo zelo dobro brez prevelikega napora?
3. Ali poznaš in razumeš skoraj vsako besedo?
4. Ali jo lahko prebereš gladko in tekoče, ne da bi veliko vadil in se naprezal?
Knjige, ki so ravno prav zahtevne:
1. Ali prvič bereš to knjigo?
2. Ali razumeš večino vsebine v knjigi?
3. Ali je na vsaki strani več besed, ki jih ne razumeš in takoj ne prepoznaš njihovega pomena?
4. Ali ti lahko, kdo pomaga, ko naletiš na težko besedo ali poved?
Knjige, ki so prezahtevne:
1. Ali je na eni strani več besed, ki jih ne poznaš in ne razumeš kaj pomenijo?
2. Ali ne razumeš dobro in ne veš dobro, kaj se v knjigi dogaja?
3. Ali bereš z naporom in zatikajoče?
4. Ali ni nikogar, ki bi ti pomagal pri zahtevnih besedah in delih v knjigi?
Da bodo otroci usvojili korake za določanje primerne literature, bodo potrebovali veliko vaje. Ker pa imajo težave s pomnjenjem, je najbolje, da so koraki zapisani na plastificiranih kartončkih in pospravljeni na vidnem mestu v knjižnici. Otroci jih lahko tako ob vsakem obisku knjižnice uporabijo ter jih nato vrnejo na ustrezno mesto. S tem se tudi izognemo, da bi jih izgubili, pozabili ali pomečkali v svoji šolski torbi.
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
mag. Tilka Jamnik, Mestna knjižnica Ljubljana, Pionirska - center za mladinsko književnost in knjižničarstvo ter Društvo Bralna značka Slovenije - ZPMS
SEZNAM LAŽJE BERLJIVIH KNJIG[i]
Za bralce z disleksijo in za bralce z drugimi bralnimi težavami, za oklevajoče bralce, tudi za bralce s slabšim jezikovnim znanjem slovenščine (za slovenske otroke v zamejstvu in v drugih državah) ipd.
Za začetne bralce
BAUMGART, Klaus: Lara gre v šolo. Tudi druge slikanice o Lari. Ljubljana: Kres.
CARL, Eric: Slikanice, vsi naslovi. Ljubljana: Epta.
HILL, Eric: Slikanice, vsi naslovi. Ljubljana: Mladinska knjiga.
JENNINGS, Sharon: Zbirka Beremo s Frančkom. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.
LANGEN, Annette: Feliksova pisma in Feliksova pisma iz cirkusa. Ljubljana: Mladinskaknjiga.
MANČEK, Marjan: Zbirka Modri medvedek. Ljubljana, Mladinska knjiga.
ŠTEFAN, Anja: Lešniki, lešniki. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2000.
VELTHUIJS, Max: Zbirka Žabec. Ljubljana: Epta, Slovenska knjiga in Mladinska knjiga.
Zbirka Sončnice (različni avtorji, različni naslovi). Ljubljana: DZS.
Za bralce 1. triletja
KNISTER: Zbirki Mala čarovnica Lili in Lili. Ljubljana: Mladinska knjiga.
MUCK, Desa: Zbirka Anica. Ljubljana: Mladinska knjiga.
NÖSTLINGER, Christine: Zbirka Franceve zgodbe. Celovec: Mohorjeva.
NÖSTLINGER, Christine: Zbirka Mini. Ljubljana: Slovenska knjiga in Piano.
OSBORNE, P. M.: Zbirka Čarobna hišica na drevesu. Ljubljana: Grlica.
SIMON, Francesca: Zbirka Grozni Gašper. Tržič: Učila International.
SUHODOLČAN, Primož: Zbirka Pozor pravljice. Ljubljana: Karantanija.
VIDMAR, Janja: Zbirka Navihanček Matic. Ljubljana: Karantanija.
VIDMAR, Janja: Bučko Superga. Ljubljana: Karantanija, 2006.
Zbirka Berem sam (različni avtorji, različni naslovi). Ljubljana: Kres.
Zbirka Levčki (različni avtorji, različni naslovi). Ljubljana: Grlica.
Zbirka Pirati (različni avtorji, različni naslovi). Ljubljana: Grlica.
Zbirka Zakladnica (različni avtorji, različni naslovi, štiri težavnostne stopnje). Ljubljana: Educy.
Za bralce 2. triletja
BANSCHERUS, Jürgen: Zbirka Detektiv Kvjatkovski. Tržič: Učila International.
FIENBERG, Anna: Zbirka Taši. Dob pri Domžalah: Miš.
HERGÉ: Zbirka Tintin in njegove pustolovščine. Tržič: Učila International.
JENNINGS, Paul: Gizmo in Vrni se, Gizmo. Dob pri Domžalah: Miš.
MANČEK, Marjan: Zbirka Hribci. Ljubljana, DZS.
McGANN, Oisin: Zbirka Odštekani dedek. Dob pri Domžalah: Miš.
MUSTER, Miki: Zbirka Jubilejna izdaja stripov Miki Muster. Ljubljana: Delo.
PILKEY, Dav: Zbirka Kapitan Gatnik. Ljubljana: Mladinska knjiga.
KNJIŽNICE
MESTNA KNJIŽNICA LJUBLJANA
KNJIŽNICA OTONA ŽUPANČIČA
CENTER ZA MLADINSKO KNJIŽEVNOST IN KNJIŽNIČARSTVO
SLOVENSKI KNJIŽNIČNO-MUZEJSKI MEGA KVIZ
Rešujete lahko že drugi sklop v tem šolskem letu, to je Fran Erjavec. Ogledate si lahko razstavi v Ljubljani in Novi Gorici: www.koz.si/megakviz.
V Darwinovem letu 2009 spoznavamo tudi slovenskega naravoslovca in pisatelja!
»Bil mož si cel in učenjak
in zvest domovju sin;
dokler bo živ Sloven še kak,
bo živel Tvoj spomin.«
(Simon Gregorčič)
Povabilo k spoznavanju tega znamenitega Slovenca je tudi v Enajsti šoli - oddaji za radovedneže, ki je bila prvič na sporedu v četrtek, 12. 11. 2009, na Prvem programu TV Slovenija ob 16.20. (Sledi več ponovitev.).
MOJA NAJ KNJIGA 2010
Glasovanje za »Mojo naj knjigo 2010« lepo poteka prek spletne strani: http://www.naj-knjiga.si. Mladi bralci pridno berejo, registrirani mentorji pa vestno pošiljajo njihove glasove.
Iz nekaterih slovenskih regij glasov sicer še nismo prejeli, pričakujemo pa jih zelo veliko okrog 20. novembra, dneva slovenskih splošnih knjižnic, okrog 3. decembra, prešernega dne kulture itd.
IFLA, Sekcija za otroške in mladinske knjižnice
obvešča o novem mednarodnem projektu oz. vabi splošne in šolske knjižnice k sodelovanju:
http://www.ifla.org/en/libraries-for-children-and-ya/projects
»Sestrske« knjižnice si izmenjujejo informacije, primere dobre prakse ... snujejo skupne projekte.
NATEČAJI
NATEČAJ ZA NAGRADO SLAVKA GRUMA
Prešernovo gledališče Kranj (organizator 40. tedna slovenske drame) razpisuje natečaj za NAGRADO SLAVKA GRUMA za najboljše dramsko besedilo.
Rok za prijavo je 30. november 2009.
Več informacij in razpisni pogoji:
http://www.pgk.si/main.php?vie=cnt&gr1=tedSloDra&gr2=rng
RAZPIS ZA NAGRADO SLOVENSKIH DNEVOV KNJIGE
za najboljšo kratko zgodbo 2010
Društvo slovenskih pisateljev in revija Sodobnost razpisujeta natečaj za nagrado Slovenskih dnevov knjige za najboljšo kratko zgodbo.
Rok za prijavo je 10. marec 2010.
Več informacij in razpisni pogoji:
http://www.sodobnost.com/
RAZPIS ZA NAGRADO ZA NAJBOLJŠI SLOVENSKI ESEJ LETA 2010
Nagrado razpisuje revija Sodobnost.
Rok za prijavo je 10. marec 2010.
Več informacij in razpisni pogoji:
http://www.sodobnost.com/
TEKMOVANJE V ZNANJU SLOVENŠČINE ZA CANKARJEVO PRIZNANJE
Zavod Republike Slovenije za šolstvo razpisuje tekmovanje za osnovnošolske učence ter dijake srednjih šol v znanju slovenščine.
Naslov oz. tema letošnjega tekmovanja je DOM TVOJE, MOJE PESMI.
Več informacij:
http://www.zrss.si/default.asp?link=predmet&tip=6&pID=26&rID=1785
PREDSTAVLJAMO KNJIGO
O JAKOBU IN MUCI MICI;
ROJSTNI DAN
ROĐENDAN
РОДЕНДЕН
ULIPNARSKO DIJ
Avtorica: BARBARA HANUŠ, ilustracije: Ana Zavadlav
MIŠ ZALOŽBA (2009)
Rojstni dan je prva v seriji treh slikanic, namenjenih prvemu bralnemu obdobju, pod skupnim naslovom O Jakobu in muci Mici.
Vsaka izmed treh slikanic ima dve različici. V prvi različici je besedilo prevedeno v jezike narodnostnih manjšin v Sloveniji (italijanskega, madžarskega in nemškega),
v drugi pa v jezike priseljenskih manjšin (hrvaškega, makedonskega in romskega).
Besedila so predvsem primerna za bralce začetnike, bralce z bralnimi težavami ter primerna za delo z otroki priseljencev iz drugih držav.
S tehničnega vidika je slikanica postavljena v skladu s potrebami otrok z disleksijo (glej tudi rubriko KOTIČEK DOBRE PRAKSE).
NAGRADE
NAGRADE 44. FESTIVALA BORŠTNIKOVO SREČANJE
Nagrada Dominika Smoleta;
nagrada za izvirno dramsko besedilo ali za prevod, dramatizacijo, jezikovno adaptacijo, lektorski dosežek:
Marko Marinčič za prevod Ajshilove drame Oresteja.
Tri enakovredne nagrade za druge dosežke
(scenografija, koreografija, glasba, oblikovanje luči, maska ...):
Marko Japelj za scenografijo v uprizoritvi Peer Gynt,
Peter Penko za avtorstvo glasbe v uprizoritvi Portret neke gospe,
Matjaž Berger za avtorski uprizoritveni diskurz Portret neke gospe.
Nagrada za mlado igralko ali igralca:
Jure Henigman za vlogo v uprizoritvi Macbeth po Shakespearu.
Pet enakovrednih nagrad za igralce:
Polona Juh za vlogo Klitajmnestre v uprizoritvi Oresteja,
Marko Mandić za vlogo v uprizoritvi Macbeth po Shakespearu,
Nataša Matjašec Rošker za vlogo v uprizoritvi Veter v vejah borov,
Igor Samobor za vlogo Tantala v uprizoritvi Oresteja,
Branko Šturbej za vlogo Peera Gynta v uprizoritvi Peer Gynt.
Nagrada za najboljšo režijo:
Jernej Lorenci za režijo uprizoritve Ajshilove Oresteje.
Velika nagrada za najboljšo uprizoritev:
Heiner Müller: Macbeth po Shakespearu.
BORŠTNIKOV PRSTAN:
MINU KJUDER
Nagrada za najboljšo uprizoritev pretekle sezone
(po presoji Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije):
Ajshil: ORESTEJA.
JENKOVA NAGRADA
Jenkova nagrada je nagrada za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let, ki jo podeljuje Društvo slovenskih pisateljev.
Letošnjo Jenkovo nagrado je prejel:
ALEŠ DEBELJAK
za pesniško zbirko
Tihotapci (Mladinska knjiga, 2009).
UTRINKI
SIMPOZIJ
KAKO NAJ MENTOR RAZVIJA BRALNO ZMOŽNOST POSAMEZNIKA?
petek, 16. oktobra 2009,
Pedagoška fakulteta v Ljubljani
Na simpoziju se je zbralo preko 150 udeležencev!
Vsem se zahvaljujemo za udeležbo!
SREČANJE Z DR. DUŠANOM PETRAČEM
23. oktobra 2009 so se učenci učenci OŠ Poljane srečali s priznanim fizikom in dolgoletnim sodelavcem NASE dr. Dušanom Petračem.
Dr. Petrač je tudi aoavtor knjige Noordung.doc, ki smo jo iozdali pri Društvu Bralna značka - ZPMS.
JESENSKI REGIJSKI SEMINARJI
V Velenju smo s pomočjo MDPM Velenje 17. novembra 2009 pripravili regijski seminar
Priporočilni seznami za prostočasno branje.
Naslednji regijski seminar
bo 26. novembra 2009 v Novi Gorici (v soorganizaciji z MDPM Nova Gorica).
FRANKFURT PO FRANKFURTU 2009
23. prodajna razstava tujih knjig
11.-14. november 2009, Cankarjev dom Ljubljana
Ogledali smo si (novost!) izbor najboljših otroških knjig.
ČESTITAMO ZA ROJSTNI DAN!
18. NOVEMBER
knjižničarka in pisateljica
MARJANA MOŠKRIČ
18. NOVEMBER
ilustratorka, grafična oblikovalka in samostojna kulturna ustvarjalka
MOJCA CERJAK
26. OKTOBER
pesnik in dramatik
DANE ZAJC
25. OKTOBER
skladatelj, pesnik in pisatelj
JANEZ BITENC
3. NOVEMBER
karikaturist in ilustrator
BOŽO KOS
3. DECEMBER
novinar, pisatelj in satirik
FRAN MILČINSKI
ter
pesnik
FRANCE PREŠEREN
POVEZAVE
SPLETNE KNJIGARNE
http://www.dzs.si - DZS e-trgovina
http://www.didakta.si/- založba Didakta
http://www.emka.si - spletna knjigarna Mladinske knjige
http://www.cangura.com
http://www.emka.si/ - Mladinska knjiga
http://www.bukve.net
http://www.tzs.si/eknjigarna - Tehniška založba
http://www.mojaknjigarna.com - Slovenska knjiga, d.o.o.
http://www.knjigarna.com - založba Rokus
http://www.buca.si - spletna knjigarna Buča
http://www.erimas.si - spletna knjigarna Erimas
http://www.sanje.si - knjigarna Sanje
KNJIGA IN LITERATURA
http://www.bralnaznacka.si/http://vedez.si
http://vedez.dzs.si/ERB
http://www.cicido-on.net
http://ciciban-on.net
http://www.mladinska.com
http://www.zalozba-goga.si/
http://www.rokus.comhttp://www.junior.si
http://www.franc-franc.si
http://www.jskd.si/literatura/zaloznistvo_literatura/mentor/mentor_09/mentor_09_1.htm
http://www.LEPOSLOVJE.net
http://www.zalozbamladika.si/zalozba_mladika.html
PODROČJE VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA
http://www.kultura.gov.si/ - Ministrstvo za kulturo
http://www.mvzt.gov.si - Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo
http://www.zrss.si/ - Zavod Republike Slovenije za šolstvo
http://cpi.si - Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje
http://www.acs.si - Andragoški center Slovenije
http://www.ric.si - Državni izpitni center
http://www.csod.si - Center šolskih in obšolskih dejavnosti
http://www.pei.si/ - Pedagoški inštitut
http://www.solski-razgledi.com/ - Šolski razgledih
http://sio.edus.si - Slovensko izobraževalno omrežje (povezave z vrtci in šolami ter drugimi strežniki z izobraževalnimi vsebinami)
http://www.sviz.si - Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije
ZANIMIVE
http://www.bukla.si
http://www.zrss.si/bds.
http://kamniskaveronika.net
http://www.revija.at
http://www.zupca.net
http://www.rtvslo.si/knjiznicazamlade
http://www.spletnopero.si/
http://www.locutio.si
http://www.pesnik.net
http://www.misss.org
http://www.sigledal.org
http://www.dusandim.com
Spletno glasilo ureja:
PETRA POTOČNIK,
strokovna sodelavka Društva Bralna značka Slovenije - ZPMS
Kontakt: tel.:01 430 05 57, 58 ali 041 313 055
faks: 01 239 67 22
Oblikovala:
ALENKA VUK, ilustratorka
Tehnična podpora:
KLEMEN DOLINŠEK
[i] Seznam je le okviren in ga je seveda mogoče dopolniti še z več naslovi in novostmi.